Srečanje »starih« prijateljev, znancev

Vsem se nam kdaj zgodi, da srečamo koga, ki ga že res dolgo nismo videli. Bivšega sošolca, prijateljico, znanca, soseda,…

Ta srečanja običajno izgledajo malo negotovo. Najprej se moramo spomniti, kam osebo, ki nam je sicer na prvi pogled znana, sploh dati. Če imamo srečo, se tega tudi spomnimo in je nadaljevanje pogovora veliko bolj enostavno.

Po izmenjavi nekaj: »Kako si kaj?« »Kaj pa ti tukaj?« »Kako to, da nič nisi poklical/a?« »Kaj počneš, s čim se ukvarjaš?«

… običajno sledi, da se res moram kaj dobiti na kakšni pijači. Če nimamo že od prej telefonskih številk, sledi izmenjava le-teh, ali pa dogovor da se poiščemo na FBju in potem se poslovimo. Ob tem pa v večini primerov že takoj vemo, da te osebe ne bomo poklicali oz. kontaktirali, da tudi ona ne bo nas. Morda se bomo našli na FBju, pa tudi to ne bo vodilo v kakšno srečanje ali druženje.

Gre torej za nekakšno vljudnostno frazo, ali morebitno potrebo po tem, da moramo ljudem iz naše preteklosti pokazati, da naj bi si želeli njihove družbe tudi v prihodnje, da smo jih pogrešali v življenju?

Ali ne bi že bili del našega življenja, če bi se takrat ujeli tako dobro, da bi obdržali stik, si želeli njihove družbe?

In kaj je z vprašanjem, zakaj nikoli ne pokličeš? (to je vprašanje, ki ga vsakič  dobim, pa sem bila vedno jaz tista, ki sem klicala ljudi…)

Zakaj pa oni nikoli niso poklicali nas?

Zakaj torej sploh rečemo kaj takšnega, če ne mislimo resno. Zakaj obljube o klicanju, do katerega ne bo prišlo. Ali ne bi bilo čisto enostavno izpustiti ta zadnji »dogovor«, biti zadovoljni ob tem, ko se spomnimo časov, ko je ta oseba bila del našega življenja in ob samem srečanju ter iti naprej…

Ali zares tako močno potrebujemo zavedanje, da nas vsi, s katerimi smo kdaj imeli resen stik v življenju, potrebujejo oz. pogrešajo in mi naj bi njih, ali gre bolj za navado, ki ji slepo sledimo?

Seveda obstajajo tudi izjeme in nam pot prekriža nekdo, s katerim stika nismo izgubili namenoma, ali pa do takšnih dogovorov ne pride. Takrat se stvari običajno odvijajo drugače…

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.