Nov zakon o družinah

Zadnje tedne je precej govora o novem zakonu, ki bo vezan na družine. Ob zadostnem številu podpisov, ki so že zbrani, bomo šli za določene člene tudi na referendum.

Polemike so nastale okrog pravic istospolnih.

Aleš Primc je glavni na strani tistih, ki so proti temu, da se istospolnim dodeli določene pravice vezane na starševstvo.

Sama osebno se strinjam s  tem, da ne bi smeli mi odločati o pravicah tistih, ki so v manjšini in kdo smo mi, da jim bomo odvzeli pravice do enakosti, kar se bo najbrž zgodilo.

Sama sem ogorčena predvsem nad tem, da se ljudje kot je gospod Primc vtikajo v zadeve, ki se njega niti najmanj ne tičejo. Na enem od slovenskih televizij so ga poimenovali za ime tedna, kar je vključevalo tudi intervju z njim.

Po razlogih, s katerimi je poskušal utemeljiti svoja dejanja in prepričanja, ga je novinarka vprašala, kaj bo storil, če bo kateri od njegovih otrok istospolno usmerjen.

Temu vprašanju je sledila tišina in potem odgovor, da na to pa v bistvu še ni pomislil.

Kaj pa se bo zgodilo, če je eden od njegovih otrok res tako spolno usmerjen in si bo želel družine, pa je zaradi dejanj svojega očeta, ne bo mogel imeti.

Vsak ima seveda pravico do svojega mnenja in s tem ni nič narobe, razen takrat, ko ta mnenja in ukrepanje na podlagi tega, lahko naredijo krivico drugim ljudem.

V tem istem prispevku je bila intervjuvana tudi gospa, ki je mama homoseksualnemu sinu in je zelo lepo rekla, kje se potem konča, kje je meja?

O čem vse bodo drugi ljudje odločali, kar vpliva na našo osebno svobodo, naše osebne odločitve?

Naj ne bi bilo naravno, da ima otrok dve mami oz. dva očeta.

A mame oz. očetje samohranilci so pa naravni?

Ali pa starši, ki pretepajo in zlorabljajo svoje otroke? Je to zdravo okolje za odraščanje otroka samo zato, ker sta prisotna mama in oče, kljub vsemu kar se dogaja?

Eden od večjih absurdov pa je seveda, da otroci, ki jih vzgaja homoseksualen par, tudi sami postanejo homoseksualci. To ni nekaj kar pridobiš ali česar se naučiš, takšen se rodiš in s tem ni nič narobe!

Sedaj ko sem sama v vlogi mame, si za svojega otroka želim, da bi imel enake možnosti, kot jih imamo vsi ostali. Pa naj bo to pri izbiri partnerja ali partnerice, pri tem, ali si bo ustvaril družino ali pri čemerkoli drugem.

Kakšen zgled smo svojim otrokom, če še sami ne upoštevamo enega od osnovnih zakonov naše države, o enakosti vseh ljudi?

Kako naj potem sploh pričakujemo, da bomo kdaj enakopravni?

Napisal/a

1 Komentar to “Nov zakon o družinah”

  1. aleksandra says:

    Enakopravnost? Oh, te pa res ni v tej naši družbi in verjetno v nobeni družbi. Vednos e bo našel nekdo, ki po izpostavljal to in ono, bolj ali manj odmevno. Borba bo večna. Najpametneje je v svojem mikokozmosu izdelati mnenje in stališča, ga skomunicirati v tem delčki veslolja, da jim je jasno kaj in kako, in da vedo, kaj lahko pričakujejo, če se znajdejo v kakšni od tako imenovanih “čudnih”, “nezaželenih” skupin. Edino, kar velja, je sprejemanje ljudi takih kot so in jih imeti radi!!! Vse vas imam rada! Kako pa otroci? Pomembno je, da sta prisotna oba principa: moški in ženski, ki pa ju imajo tudi istospolni partnerji, kolikor je meni znano.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.