Prodaja človeških organov

Na internetu se je pojavil oglas nekega moškega, starega 60 let, ki je v dolgovih. Za poplačilo svojih dolgov se je skupaj z ženo odločil, da bo prodal svojo ledvico. Ceno je postavil na višino dolgov.

Ne govorim o kakšnem filmu, ampak dejansko o osebi iz naše male državice, ki ga je finančna stiska pripeljala tako daleč, da se je odločil za nekaj tako drastičnega.

V Sloveniji in tudi drugod po Evropi je prodaja človeških organov prepovedana, torej kaznivo dejanje. Kljub temu pa je to posel, ki še preveč cveti. Tudi ta moški je omenil, da je že dobil ponudbe iz tujine, kjer so pripravljeni plačati postavljeno ceno za ledvico.

Kot bi se pogovarjali o avtu ali kaj takšnega?

Dejansko je ljudi finančna kriza pripeljala tako daleč, da so pripravljeni storiti nekaj takšnega?

Ob tem me je preplavljalo več misli. Če za trenutek prezremo, da gre za kaznivo dejanje, saj je tukaj volja darovalca prostovoljna. Gre pravzaprav za plemenito dejanje, ob katerem, bi nekomu, ki bi to ledvico nujno potreboval, lahko rešil življenje.

Po drugi strani pa je dejanje popolnoma moralno sporno in z razlogom prepovedano. Sam bo pri tem tvegal svoje življenje.

V končni fazi pa je tudi zelo žalostno. In kar je mene najbolj zadelo pri vsem skupaj je to, da sta se ž ženo strinjala, da to stori.

Darovanje ledvice je že v mlajših letih tvegano, kaj šele za moškega v 60ih letih. Razumem, da je finančna stiska lahko zares kritična, ampak obstajajo tudi drugačni načini, kako priti do denarja.

Če je že gospod prišel na to idejo, še nekako razumem, da je pripravljen storiti marsikaj, da reši položaj. Požrtvovalno od njega. Ampak, da se pa žena strinja z njim?

Težko si predstavljam, kako se počutita in kako zelo huda je pravzaprav situacija, vendar sem skoraj prepričana, da sama osebno ne bi nikoli pristala na kaj takšnega. Poiskali si bomo dodatno delo, vzeli začasno posojilo, poiskali pomoč pri družini, ali prijaznih in dobrodelnih ljudeh, če je res tako hudo. Ne bi pa od svojega partnerja nikoli pričakovala ali mu celo pustila, da kaj takšnega stori zaradi denarja.

To pa očitno ni nekaj novega. Morda se o tem samo manj govori, ker gre za kaznivo dejanje. Pa vendar…

Sem torej samo jaz »za časom«, da ne vem, da je to nekaj vsakdanjega, običajnega, celo sprejemljivega? Ko vsaj ne bi bilo.

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.