Darovanje spolnih celic

V začetku tedna sem imela ginekološki pregled, kot vedno nisem bila na vrsti, ko sem bila naročena, zato sem se lotila prebiranja različnih brošur in revij, ki so tam na razpolago. Večina jih opozarja na pomen rednih pregledov in skrbi za svoje zdravje. Potem pa sem v sklopu zdravljenja neplodnosti našla nekaj malo drugačnega…

Naslov na letaku je sledeč: »Osrečite nekoga – darujte spolne celice« in zraven slika mlade ženske.

Moja prva misel je bila, se to sploh da? Iz več različnih medijev in skozi proces izobraževanja nam je bilo zelo jasno obrazloženo, da moški lahko darujejo svoje spolne celice iz čiste praktičnosti je to precej lažje, kaj pa ženske?

Seveda je bilo samo vprašanje časa, ampak po prebiranju brošure sem ugotovila, da ta možnost obstaja že od leta 2001. Številke sicer kažejo, da se tudi starši za to (uporabo darovanih spolnih celic) bolj redko odločajo, še bolj redka pa je prošnja za darovanje jajčnih celic. Pri 91ih parih je bil do sedaj opravljen ta postopek z jajčnimi celicami. Od tega se je rodilo 12 otrok, 5 nosečnosti pa še poteka.

Potem sem začela razmišljati, kako seveda vse skupaj poteka in tudi na to sem dobila odgovor.

Postopek zajema dva koraka. Prvi je pregled pri zdravniku, ki preveri vaše zdravstveno stanje in si zabeleži višino, težo, konstitucijo, barvo oči, las in polti. Odgovori tudi na vsa morebitna vprašanja. Temu sledijo različne preiskave o (zdravstveni) primernosti.

Drugi korak je odvzem spolnih celic. S hormoni se vzpodbudi jajčnike in z vodeno punkcijo jajčnikov se odvzame jajčne celice. Vse skupaj ne vpliva na plodnost darovalke, ki ima tudi po tem lahko otroke.

Je šla naša medicina res že tako daleč? In še dlje…

Darovalci in darovalke so in ostanejo anonimni, tudi kakšnih pravic nimajo do rojenega otroka, kar se mi zdi popolnoma prav.

Ob vsem tem se je v meni prebudilo kar nekaj čustev. Najprej skrb, da se igramo Boga, kakšne bodo posledice, potem razumevanje, to je bil logičen korak naprej od darovanja moških spolnih celic, temu sta sledila še odobravanje in navdušenje.

Pomislila sem, kaj bi jaz storila, če ne bi bila zanositev s Tianom tako enostavna. In odločila sem se, da zadevo popolnoma podpiram. Nekomu omogočiti takšno srečo, kot jo je meni prinesel moj sinek in dati novemu bitjecu možnost za življenje, je še kaj lepšega?

Prepričana sem, da je marsikdo, ki se z mano ne strinja in da je upam, še več tistih, ki se. Dokler nismo v situaciji, ko kaj takšnega potrebujemo, ne bi smeli obsojati in se odločati, kaj je prav in kaj ne.

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.