Dan spomina na mrtve

Pred vrati so šolske počitnice, ki vključujejo tudi noč čarovnic, Dan reformacije in Vse svete oz. Dan spomina na mrtve…

Odraščala sem v pretežno krščanskem okolju, zato je obisk pokopališč na prvega novembra nekako vsakoletna tradicija, kar pa nikakor ne pomeni, da se strinjam z vsem kar se dogaja na ta dan.

To, da je postala prodaja sveč marketinška poteza in nič drugega, je najbrž odveč da razlagam. Bolj me mučijo tiste druge stvari, ki se dogajajo.

V prvi vrsti so nas naučili, da je to dan namenjen spominu na tiste, ki jih ni več med nami. Krščanstvo nikjer k temu ne vključuje zapravljanja velikih vsot denarja za sveče, rože in podobno. Zdi se mi, da s tem popolnoma uničimo pomen in namen celotnega dneva, kot se to dogaja z marsikaterim drugim praznikom. Pomembno je samo, da je dela prost dan. Nekateri sploh ne vedo, za kaj pravzaprav gre.

Poleg tega sem mnenja, da se na preminule spomnimo več kot samo na ta dan, pa ne delamo vsakič takšnih ceremonij. Ja seveda se strinjam, da je lepo prižgati kakšno svečko, ne pa jih kupiti nekih 20 na isti dan za na isti grob. Tukaj zagotovo ne gre samo za spomin na to osebo.

Potem je pa tukaj tisto najhujše. Na »ukaz«, oz. zdaj je že bolj pobožna želja, moje babice moramo stati ob dedkovem grobu in šteti sveče. Bog ne daj da jih ima sosednji grob več. Tudi to se je namreč zgodilo nekaj let nazaj, kar smo seveda morali takoj urediti in dokupiti še nekaj dodatnih. Da o oblačilih sploh ne začnemo, karkoli drugega kot strogo črno je takoj obsojano.

Sama zase vem, da si zagotovo ne bi želela, da moji bližnji zmrzujejo, se razburjajo zaradi gneče in zapravijo precejšnje vsote denarja, še sploh pa je čisto vseeno kako so oblečeni. Dovolj je, da se bodo spomnili name, ko se bodo, kjerkoli se že bodo.

Vsi tisti, ki vam ta dan ne pomeni nič posebnega in ki niste Kristjani, se tako izogibate pokopališč ob tem dnevu, vsem ostalim pa polagam na srce, ne pozabiti na pravi pomen, za kaj pravzaprav gre. Razen škodovanja naravi s pretiravanjem, osebam, ki jih ni več tu spodaj, na ta način zagotovo ne pokažemo svoje naklonjenosti.

Pomislite kaj bi si oni želeli od vas, če bi še bili tukaj…Vsi pa naj počivajo v miru, pogrešamo jih…

Napisal/a

2 Komentarjev to “Dan spomina na mrtve”

  1. Saso says:

    Tu se pa absolutno strinjam! Že vrsto let (odkar imam svoj izpit za avto) se ne udeležujem ceremonije prižiganja svečke prvega novembra, saj mi je tako odveč! S tem ne mislim, da mi je odveč iti atu prižgat svečko. S tem mislim stati v gužvi, prerivati se, iskati parkirišče…

    Veliko raje grem na grob 17.aprila (pač en datum) in pozdravim ata v miru, mu kaj povem ipd.

    Kot je že Špela rekla, to je postal praznik trgovcev (tudi sam sem trgovec, pa tega ne odobravam), tako kot je božič, novo leto, valentinovo…

    Ljudje, prazniki niso zato, da se gremo “kdo da več”, so zato, da se družimo z osebami, ki so nam blizu in se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami! Ne uničujte tega pomena!

  2. Lenka says:

    Moje ljube babice in dedka, pa najljubše tete se pogosto spominjam. Včasih ob kakem dogodku, ki je povezan z njimi, včasih, ko razmišljam in poskušam uganiti, kaj bi rekli/ storili oni.
    Včasih gledam fotografije/posnetke in mi je hudo, ker jih več ni.
    Ne maram pa obiskovati grobov, sploh ne na zapovedani praznik.
    Na grob grem enkrat na nekaj let – in se tam z dedkom kaj “pomenim”. Mama in oče me ne gledata več postrani, končno sta dojela, da spomin na ljube mrtve vsak obhaja po svoje.
    Hči vzgajam enako – ikebane in sveče na grobovih ne odtehtajo tega, kako z dragimi ljudmi ravnaš v njihovem življenju.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.