Vožnja z avtom, promet in gneča

Vsi smo že kdaj stali v gneči in jasno nam je, da je zadeva precej brezizhodna. Ko si enkrat nekje v sredi kilometrske gmote avtomobilov, se težko kam premakneš. Slaba volja in vsemogoče kletvice ne pomagajo situaciji, morda pa pomagajo pri izražanju takratnih čustev ;-), a žal res samo pri tem.

Največkrat je tako, da so najbolj neučakani in polni drznih podvigov ravno tisti, ki imajo najmanj razlogov za to (nimajo otrok, niso bolni, nimajo težav s prenašanjem vročine,…).

Ko govorim o drznih podvigih imam v mislih predvsem vožnjo po odstavnem pasu (tudi vrivanje in skakanje iz vrste v vrsto).

Ravno taki so tisti, ki me najbolj razjezijo. Odstavni pas je namenjen nujnim prevozom. Prepričana sem, da bi ravno te osebe, ki se v času gneče vozijo po odstavnem pasu, obtožile vse mogoče druge ljudi, če do njih ne bi prišla nujna pomoč pravočasno, ko bi jo potrebovali. Sami pa o tem niti slučajno ne razmišljajo, ko zablokirajo edino prosto pot.

Je tistih nekaj minut, ali pa še to ne, vredno življenja drugih ali svojega?

Do takih in podobnih situacij prihaja vsakodnevno, ne samo v gneči. Nekateri tako divjajo, na vse pretege te želijo prehiteti, potem pa na naslednjem semaforju stojimo skupaj. Tudi meni se je že kdaj kam mudilo, a tistih nekaj minut res ni vredno življenja. Zelo hitro je hitro lahko prehitro!

Ko je v avtu prisoten majhen otrok se moraš na gnečo vsekakor bolje pripraviti, kot pa bi se v primeru, da si sam. Sama tako pripravim vedno vsaj dve malici in neomejeno vode. Prepričana sem, da večina staršev razmišlja podobno, žal pa ne vsi.

Ko smo tako teden dni nazaj obstali v gneči za štiri ure, smo naleteli na mlado družinico z zelo majhnim dojenčkom (nekaj mesecev), ki je bil že čisto pregret. Iz dvajsetih metrov oddaljenosti je bil videti res hudo rdeč. Starša nista imela nič vode in šele neki prijazni neznanci so jim priskočili na pomoč, da so otročka polivali z veliko vode in ga ohlajali.

Tudi sama se velikokrat razjezim ko stojim v gneči, čeprav vem, da večjega smisla nima :-D. Res pa je potrebno biti dobro pripravljen, nikoli ne veš kje in zakaj bo potrebno čakati veliko časa.

V avtu sem sedaj, v vlogi mame, postala res izjemno nepotrpežljiva kar se tiče »norcev« na cesti. Vse prevečkrat me prime, da bi šla ven iz avta in kar fizično obračunala s kakšnim, kakšno. Seveda tudi sama nisem brez napak. Čisto nenamerno sem že večkrat izsilila kakšen avto in naredila kakšno drugi neumnost. A nikoli, ko je bil še kdo drug z mano v avto, še posebno pa ne, ko so v avtu otroci.

Najbolj žalostno se mi pa zdi, da velikokrat (če ne kar večinoma) žrtve prometnih nesreč sploh niso storile nič narobe. Kako se potem izogniti temu?

Zelo rada vozim in od prvega dne mi to predstavlja neke vrste svobodo, samostojnost. Tega mi, kljub precej negativnim izkušnjam, še nihče ni uspel vzeti. Upam, da mi tudi ne bi!

Varno vožnjo in pozitivne izkušnje želim tudi vam!

 

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.