Uvajanje goste hrane

Kar hitro so se obrnili prvi štirje meseci. Tianov ritem se je uredil na eno vstajanje za jesti med osmo zvečer in sedmo zjutraj (običajno okoli dveh zjutraj). Čez dan pa še po pet obrokov. Res je bil priden. Moram reči, da sem si kar takoj zaželela še kakšnega otročka. A bo treba še malce počakati ;-).

Potem se je začelo moje »študiranje« s čim začeti pri uvajanju goste hrane. Nekje piše sadje, drugje zelenjava, nekje celo meso. Po posvetu s patronažno in pediatrinjo sva se odločila, da začneva s kuhano zelenjavo.

Prvi obrok, ki sva se ga odločila zamenjati je bila dopoldanska malica, če lahko tako rečem. Prvi dan je pojedel samo nekaj žlic. A kmalu je pokazal veliko dobre volje za hrano in prvi obrok je bil zamenjan v dobrem tednu dni. Nadaljevali smo s popoldansko malico in potem s kosilom. Vse to v roku enega meseca.

Takšno navdušenje za hrano in tako priden jedec (to ima na srečo po Sašu), da se je kmalu videlo, da poleg mleka potrebuje še kaj več. Po tem so se tudi nočna vstajanja končala. Ponoči je spal deset do dvanajst ur, jedel petkrat dnevno, zjutraj in zvečer dojenje, vmes pa hrana. Najprej sem imela občutek, da jé stalno eno in isto. Korenček, koleraba, cvetača, krompirček, banana, jabolko in hruška. Vse razen banane prekuhano.

Tja do šestega meseca smo dodali še brokoli, ohrovt, marelice, breskve, slive in otroški prepečenec. Po tem obdobju pa smo lahko še bolj pogumno razširili jedilnik na različne grese, piščančje in puranje meso, piškotke, skuta, kisla smetana,…

Sama ne jem zelenjave bolj nič, tako da je bil (in je še vedno) izziv kuhati zelenjavne obroke za mojega sinka. Nimam občutka ali je stvar vsaj približno dobra, okusna ali ne. Dobro je, da sem se prisilila poskusiti kar nekaj stvari, kaj pa vem, morda pa pri svojih 25ih tudi jaz razširim svoj jedilnik.

Do konca sedmega meseca Tianove starosti sem popolnoma prenehala dojiti. Malček pa je tak navdušen jedec, da je to (baje) res vredno zlata. Slišala sem za marsikatero izkušnjo, kjer je vsak obrok znova borba in stres, tako da moram res potrkati. Očitno imam veliko srečo.

Že itak sem navdušena nad tem, da sem postala mama, kljub temu, da so izzivi že sedaj nekaj vsakodnevnega in da je vse skupaj res naporno, še bolj pa sem navdušena, da imam tako nezahtevnega sinka. Seveda pa bi ga imela enako rada, če bi bil večji lumpek.

Za tiste, ki ste spremljali moj blog v večjem delu naj še povem, da je Tian danes star osem mesecev. Od današnjega dne naprej bodo moji blogi ažurni in v koraku s časom in trenutnim stanjem. Saj bi bila že prej v koraku s časom, a žal ta spletna stran še ni obstajala :-D, hkrati pa sem se počutila, da moram z vami deliti celotno izkušnjo, ne samo od že nekaj mesecev Tianove starosti.

 

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.