Porod 1. del

Dan, tisti dan, ali naj rajši rečem noč. Pa ne kar katerikoli dan.

Bila je sreda zvečer, ko sva s prijateljico in prijateljem praznovala moj prihajajoči rojstni dan. Naročili smo pico in ena od tem pogovora je bila tudi, kako je res čudež življenja, da v mojem trebuščku biva Tian, ki bo kmalu prišel med nas. Težko za verjeti…ja res je to nekaj posebnega.

Okoli desete ure zaključimo druženje, saj je naslednji dan delovni dan in morajo ljudje v službo. Odpravim se spat, Sašo pa, kot običajno, preživi še nekaj časa pred televizijo. Preden zaspim dobim nek čuden občutek v mehurju, kot pri vnetju, me nekajkrat v razmiku nekaj minut neprijetno zapeče.

Šest minut čez polnoč, točno na moj rojstni dan in štirinajst dni pred predvidenim rokom, začutim, da mi bo odtekla voda. Samo trenutek sem imela, da se dvignem iz postelje. Občutek je bil podoben kot v otroških letih, ko ti včasih uide v posteljo, ker sanjaš, da sediš na stranišču in tik preden postane toplo v postelji, se zaveš, da pravzaprav nisi na stranišču, ampak spiš.

Kot raketa se izstrelim iz postelje in še preden voda začne teči, zbudim Saša, ki je ravno nekaj minut pred tem prišel spat. Voda se dobesedno usuje iz mene, dejansko kot v filmih. Tečem do stranišča, se usedem na školjko in čakam, da bo nehala teči. Sašo se v tem času obleče in vse znosi v avto, zmeniva se, da rešilnega avtomobila ne potrebujeva.

Potem pa razmišljava, da nama pravzaprav nihče ni povedal ali voda dejansko neha teči ali ne. Po približno 10 minutah se odločiva, da kar greva, Sašo pripravi še za preobleč in avto opremi z brisačami. Potem šibava v avto.

Med vožnjo se pogovarjava, da je to TO in se smejiva dejstvu, da bom svoj rojstni dan po novem delila s svojim sinkom. Se kar oko orosi ane? Ja no, res je najlepše darilo na svetu, ampak prav sproščen in zabaven pa moj 25. rojstni dan ni bil, Tianov prihod na svet je bil kar pester. Bodo pa vsi naslednji toliko lepši 😀

Torej…voziva se v avtu. Do porodnišnice imava 15 minut. Pokličem svojo mami, ki me najprej vpraša, ali se morda hecam. Ja mami kličem te ob pol enih zjutraj, ker se mi zdi to zabavno ;-)! Pokličem še očita, ki je bil takrat na poljskem, Sašo pa pokliče svoje starše.

Popadkov ni bilo, voda pa je tekla in tekla, do porodnišnice sem imela popolnoma premočena oblačila. Sašo parkira in me pospremi mimo vratarja v porodnišnico.
Prva postaja: sprejemna pisarna…

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.