Socialna pomoč namesto invalidnine?

Enačenje invalidov z brezposelnimi je eden večjih absurdov naše vlade. To, da sploh pride ven ideja o takšni spremembi, več kot očitno kaže na to, kakšni ljudje vodijo našo državo. Za kaj gre?

V pripravi je nov zakon o socialnovarstvenih prispevkih, ki invalidnino oseb z motnjo v duševne razvoju, nadomešča z denarno socialno pomočjo.

Invalidnina je sedaj sestavljena iz dveh prejemkov. Osnovno nadomestilo za invalidnost je enako za vse, višina dodatka za tujo pomoč in postrežbo pa je odvisna od stopnje invalidnosti.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pravi, da se bo s to spremembo socialni položaj teh ljudi izboljšal, saj se bodo njihovi prejemki povišali.

Pri tem pa pozabljajo dvoje. Osebe z lažjo, srednjo ali težjo motnjo v duševnem razvoju niso socialni problem in nikakor niso enaki brezposelnim osebam. Precejšnji del teh oseb celo hodi na delo vsak dan.

Drugo pa je, da je potrebno socialno pomoč (po njeni zakonski opredelitvi) vrniti, ko je to mogoče. Po smrti invalidne osebe bo potrebno izplačano pomoč in varstvene dodatke vrniti državi, kar lahko izterjajo tudi iz morebitne dediščine. Za osebo, ki bo tako pomoč prejemala dvajset let, to pomeni vsaj dobrih 100.000€ dolga.

Starši otrok z duševno motnjo so ogorčeni, kako ne bi bili. Tudi sama kar ne morem verjeti, kaj se gredo. Če bi radi povišali prejemke in izboljšali življenjski standard tem osebam, je to odlično. A ne tako, da jih označijo za socialni problem, potem pa ta denar še zahtevajo nazaj.

Ne morem si pomagati, da ne bi pomislila, kakšni ljudje vodijo našo državo. Nekateri nam očitajo, da smo te ljudi izvolili. Kako pa naj volimo kaj drugega, če pa so že dvajset let eni in isti na čelu države. Nobena od možnosti, ki jih imamo za volit pa ne prepriča velike večine državljanov. Že sama udeležba na volitvah bi nam lahko povedala, da so potrebne korenite spremembe na vrhu naše države.

Razumem, da je kriza, razumem, da država potrebuje denar in so za to potrebne spremembe. Pa je to res potrebno na račun tistih, ki se sami zase ne morejo postaviti. NE NI! Prepričana sem, da je prav vsaka od teh oseb bolj pogumna, plemenita in dobrosrčna, kot pa katerakoli od oseb, ki odloča o njihovi usodi.

 

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.